Vinogradi

Delo v vinogradu
Delo v vinogradu navadno začnemo z obrezovanjem trte, kjer odgovorno in pravilno izberemo rodni les, na katerem bo pridelek. Za dobro kvaliteto bodočega pridelka ne smemo preseči petnajst rodnih očes na tekoči meter.

Gnojenje
Gnojenje izvedemo na podlagi analize tal. Skrbimo, da v nasadu ostane čim več odpadkov iz trte (olesenele rozge, listje, odstranjene mladike), ker tudi to tvori zelo dobro gnojilo.

Fitofarmacija
Pridelovalci, ki so vključeni v integrirano pridelavo grozdja in vina, lahko uporabljajo samo pripravke, ki so navedeni v smernicah IPG.

Zelena dela
To je zelo pomembno opravilo v vinogradu. Sem spada pletev – odstranjevanje dvojnikov, porumenelih listov; redčenje grozdja in listja ob zorenju.

Trgatev

Za dobro kvaliteto bodočega vina moramo skrbno predelati grozdje v mošt. Skrbimo, da pripeljemo do stiskalnice čim bolj zdravo in nepoškodovano grozdje. Odločimo se, ali grozdje robkamo ali stiskamo celo. V obeh primerih uporabimo čim manjši pritisk, da iz tropin ne izločimo negativnih snovi.

Iztisnjen mošt primerno zaščitimo pred oksidacijo, po 24 urah odtočimo čisti mošt, usedline pa obdelamo. Po tem pretoku moramo čim prej sprožiti postopek fermentacije s pomočjo selekcioniranih kvasovk.

Postopek fermentacije je potrebno skrbno nadzorovati:

• temperatura 18 °C
• želeno stopnjo ostanka sladkorja
• želen alkohol

Vino ob doseženih pogojih ohladimo, pretočimo in primerno žveplamo.

Po dveh do treh mesecih vinu dodamo potrebno čistilo – beljakovinsko, ga ohladimo, da se izloči vinski kamen. Vino filtriramo v drugo posodo, pri čemer vina za staranje pretočimo v lesene sode.

Skrb za vino

Najpomembnejši faktor za zdravo vino je zdravo grozdje, dobra predelava, čista posoda in čistoča v kleti. To so pogoji, da se izognemo raznim boleznim v vinu, kot so okus po posodi, plesni, oksidacija, vonj po gnilih jajcih, okus po miševini, ocetni cik in vlečnost vina.

Bolezni vina

Najpogostejše ali stalne bolezni na trti so:

• peronospora vinske trte (glivica prezimi v odpadlem listju in ponovno kali, ko se temperatura dvigne nad 10 st. C)
• oidij (napadli poganjki dobijo sivo pepelnato barvo, zaostajajo v rasti in se navadno posušijo, grozdne jagode razpokajo, potemnijo in navadno odpadejo)
• rdeči listni ožig (je glivična bolezen, ki napada predvsem listje vinske trte skozi žile. Trta izgubi veliko listne površine, grozdne jagode pa ostanejo drobne in kisle)
• črna pegavost
• siva grozdna plesen

Najpogostejši škodljivci:

• grozdni sukač
• škodljivi škržatki
• rdeča sadna pršica
• trsna kodravost

 

PERONOSPORA VINSKE TRTE
Plasmopara viticola

Peronospora

Je gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen vinske trte v Slovenskih razmerah. Ta bolezen povzroča velikansko škodo posebno v vlažnih, deževnih letih. Povzroča jo glivica, ki je doma v Severni Ameriki in od koder so jo leta 1878 prinesli v južno Francijo in od tam se je razširila po celi Evropi.

Peronospora napada vse zelene dele vinske trte. Vinogradnikom je najbolj znana na listju. Na listju se peronospora pojavi v obliki 1 do 2 cm velikih peg, rumenkasto vodenaste barve, ki jih imenujemo oljni madeži. Ko je zračna vlaga nad 85 %, se na spodnji strani listov pojavijo bele plesnive prevleke. Pege rjavijo in se sušijo, se med seboj stisnejo in celi listi porjavijo ter odpadejo. V letih, ko se peronospora zelo razširi, se lahko zgodi, da trta ostane brez listov že sredi poletja. Zato grozdje ne dozori in ostane kislo in tudi za naslednje leto je slab nastavek. Pri pozni peronospori na listju so bolezenski znaki nekoliko drugačni. Tedaj namesto tako imenovanih oljnih madežev srečamo mozaično obliko peronospore na listju. Tudi pozen pojav peronospore je škodljiv, čeprav ne v tako hudem obsegu.
V primeru, ko peronospora napade vitice in poganjke, se le ti najprej obdajo z belo plesnivo prevleko in se pozneje posušijo.

Peronospora spada med glivice plesnivke. Prezimi v obliki zimskih trosov, ki nastanejo v jeseni v notranjosti listov, preden ti odpadejo. V odpadlem listju je polno zimskih trosov. Spomladi, ko je srednja dnevna temperatura vsaj dva do tri dni nad enajst stopinj celzija in sočasno močno dežuje, zimski trosi počijo in iz vsakega se razvije en trosovnik, ki ga dežne kapljice vežejo na mlade lističe. Tu se iz trosovnika razvije blodnika ali troska. Če so listi v tem času veliki vsaj 2,5 do 3 cm, blodnikam uspe, da s kalčki prodrejo skozi listne reže na spodnji strani listov v notranjost in povzročijo okužbo.
Inkubacijska doba je čas, ki preteče od trenutka, ko glivica prodre skozi listne reže v tkivo, pa vse dotlej, dokler se ne pokažejo prva znamenja bolezni. Najkrajša je pri temperaturi med 14 in 21 stopinj Celzija in traja le štiri dni.

Prvo škropljenje opravimo konec maja. Nadaljna škropljenja pa ponavljamo v 8 do 12 dnevnih presledkih. V krajših presledkih si škropljenje sledi v času pred cvetenjem in po njem; to je do začetka julija, posebno v zelo deževnih letih.

OIDIJ ALI PEPEL VINSKE TRTE
Uncinula necator

Oidij ali Pepel vinske trte

Je za peronosporo najbolj razširjena in dostikrat najbolj nevarna bolezen vinske trte. Povzroča jo glivica, ki je leta 1845 prišla iz Amerike v Evropo. Bolezen ni odvisna od veliko vlage, zato se pojavi zgodaj spomladi. Na obeh listnih straneh povzroča sivkasto belkasto pepelasto prevleko. Ob močnejšem napadu se začnejo listi zvijati ali celo odpadejo. Bolezen je mnogo nevarnejša na grozdju. če so jagode ob napadu še drobne, porjavijo in se posušijo; če pa so večje, se obdajo s sivkasto pepelasto plesnivo prevleko, kmalu nato pa počijo in pokažejo pečke. Glivica napade tudi cele poganjke in povzroča njihovo sušenje ali pa slabo odebelitev in olesenitev. Na že olesenelih rozgah opazimo značilne rdečkasto rjavkaste nepravilno razporejene pege.
Oidij sodi v skupino gliv z imenom pepelaste plesni. Ob močnejšem napadu lahko glivica uniči velik del pridelka. Gliva razvije svoje podgobje in poletne trose na površini napadenih organov vinske trte. Gliva s podgobjem preraste v očesa, ki se razvijejo v listnih pazduhah za naslednjo sezono. Gliva prezimi v obliki micelija v očesih. Spomladi požene svoje hife že na pognale poganjke in liste. Značilno za glive je, da bolne mladike, listi in grozdi poleti dišijo po plesni in gobah.
Oidij je nevaren v bolj sušnih in toplih letih z visoko relativno zračno vlago. Še posebno mu ustrezajo lege, kjer se ozračje zelo segreje in kjer se zračna vlaga dolgo zadržuje. Na močnejši pojav oidija vplivajo tudi nekatere vzgojne oblike, gosti nasadi, neopleti trsi, skratka vse, kar zadržuje vlago.

Pri določanju časa škropljenja proti oidiju se ravnamo po jakosti pojava oidija v preteklem letu. Če smo imeli z oidijem v preteklem letu veliko težav, bomo prvič škropili že, ko so mladike dolge 10 do 15 cm. Nadalje škropimo proti oidiju tako, da pri vseh škropljenjih proti peronospori dodamo škropivu še močljivo žveplo. Če v preteklem letu nismo imeli težav z oidijem, bo dovolj, da začnemo škropiti proti oidiju takrat, ko prvič škropimo proti peronospori. Tudi pri vseh nadaljnjih škropljenjih dodamo škropivu močljivo žveplo.

RDEČI LISTNI OŽIG
Pseudopeziza tracheiphila

Rdeči listni ožig

Je v nekaterih območjih zelo škodljiva glivična bolezen. Povzročiteljica te bolezni je glivica Pseudopeziza tracheiphila. Navadno se pojavi na bolj sušnih, kamnitih oziroma lapornatih ali peščenih tleh.
Konec maja ali v prvi polovici junija opazimo na spodnjih 3 do 5 listih, še mladih poganjkov, precej velike pege. Pri belih sortah so pege najprej rumenkaste, pozneje pa porjave, obrobljene pa so s svetlejšim rumenim robom, ki polagoma prehaja v zeleno barvo. Pri rdečih sortah so pege navadno škrlatno rdeče z rumenim robom. Pri močnejšem napadu se pege večajo in zavzemajo vse liste, ki se posušijo in odpadejo. Bolezen se pogosto pojavi ponovno v drugi polovici avgusta ali v septembru.
Gliva prezimi v odpadlem listju, spomladi pa razvije zimske trose, ki ob deževnem vremenu okužijo še čisto mlade lističe. Bolezen zapusti posebno hude posledice, če deževnemu vremenu sledi daljše sušno obdobje.

Če hočemo bolezen zanesljivo preprečiti, moramo vinsko trto prvič poškropiti že tedaj, ko so mladice dolge od 8 do 10 cm. V deževnem vremenu bo potrebno škropljenje po 8 do 10 dneh ponoviti. Pri rdečem listnem ožigu so učinkoviti vsi pripravki, ki delujejo tudi proti peronospori.

SIVA GROZDNA PLESEN
Botrytis cinerea

Siva grozdna plesen

Povzročiteljica bolezni je glivica Botrytis cinerea. Vzroki močnejšega pojava te bolezni so: obilno gnojenje, bujna rast vinske trte, selekcija na zbito grozdje, uporaba nekaterih organskih fungicidov. Gliva je v naravi razvita kot gniloživka, ki se naseli na odmirajočem rastlinskem tkivu, v ugodnih toplih in vlažnih vremenih pa se sprevrže v zajedalca. V manj ugodnih razmerah lahko napade le od toče ali škodljivcev napadene jagode. Kjer se glivica naseli, opazimo sivo, vatasto plesen. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozdja, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji. Gniloba se lahko pojavi zelo zgodaj, običajno pa se pojavi najmočneje ob pričetku dozorevanja in mehčanja jagod.

Žlahtna gniloba: če se siva plesen pojavi, ko jagode vsebujejo več kot 4 % sladkorja, se lahko pojavi tako imenovana surova ali zelena gniloba. Ko pa vsebujejo jagode več kot 12 % sladkorja in če nato sledi toplo in suho vreme, se pojavi plemenita gniloba. Gliva pospeši izhlapevanje vode, porabi sorazmerno več kisline in le malo sladkorja ter tako zgosti sok in mu da značilen okus po žlahtni gnilobi.
Močno gnilo grozdje povzroča težave pri kletarjenju, zlasti pa vpliva na barvo rdečih vin. Zaradi gnilobe lahko izgubimo 20 do 30 % pridelka ali pa celo več.
Siva plesen lahko v deževnih pomladih napade tudi kabernike in povzroča njihovo gnitje. Lahko pa propadejo tudi poganjki, ki so dolgi 10 do 20 cm. Gliva napade poganjke pri osnovi ali kasneje na kolencih. Na nagnitih mestih se poganjek povesi, ovene in se posuši, mesta pa polomijo. Včasih se bolezen pojavi tudi na listih, kjer se pokažejo vodenaste rjave pege, kjer se pojavi siva plesniva prevleka.

Z škropljenjem proti tej bolezni moramo začeti že mnogo prej, preden se bolezen pojavi na grozdju. Prvič škropimo po cvetenju. Drugič opravimo škropljenje preden se jagode v grozdu strnejo. Tretjič škropimo takrat, ko se jagode prično mehčati; po dveh do treh tednih pa opravimo še četrto škropljenje. V zelo deževnih in za pojav bolezni nevarnih vremenskih razmerah lahko še enkrat škropimo po grozdju. Pri tem pa moramo upoštevati varnostno dobo ali karenco.

ČRNA PEGAVOST VINSKE TRTE
Phomopsis viticola

Črna pegavost

Ta bolezen se je pri nas pojavila šele zadnja leta in sicer posebno na Vipavskem. Bolezen se pojavi, ko imajo poganjki 4 do 5 listov. Na medčlenkih se pojavijo vijoličaste do črne pike, ki se po dolžini poganjka med seboj združijo. Podobne pege se pojavijo tudi na viticah, listnih pecljih in grozdnih pecljih. Ko se mladice odebelijo, tkivo po dolžini značilno razpoka. Navadno se v juliju ob listnih žilah pojavijo majhne črne pegice. Na najstarejših listih se te pegice združijo v vijoličasto črne pege, ki so obdane z rumenim robom. Napadeni listi se izmaličijo, listna ploskev se naguba in nakodra, robovi pa se zavihajo navzdol. To se pojavi na manjših listih, na starejših listih pa se pojavijo le črne pike.
Glivica povzroča tudi odmiranje očes, ki spomladi sploh ne poženejo. Okužene rozge so že v jeseni svetlo sive ali bele, kar je značilnost te bolezni.

Proti tej bolezni je treba škropiti zgodaj spomladi v času mirovanja trsov in sicer z rumenimi pripravki. V času nabrekanja očes je priporočljivo škropiti z bakrenimi pripravki in sicer v toplem vremenu. Pozneje proti tej bolezni škropimo v času, ko očesa odženejo, ko so poganjki dolgi od 1 do 2 cm. Škropljenje po 8 dneh ponovimo.

ODMIRANJE PECLJEV 

Odmiranje pecljev

Odmiranje ali sušenje grozdnih pecljev je bolezen, ki nastane zaradi motenj v prehrani oziroma nepravilne razporeditve kalcija in magnezija v pecljih. Bolezen se najpogosteje pojavlja na Krasu na sorti refošk. Bolezen se pojavi, ko vsebujejo jagode približno 4 % sladkorja. Na pecljih se pojavijo rjavo črne pege, ki se širijo. Oboleli deli peclja se posušijo. Zaradi tega se prekine dotok sokov v jagode, zato se jagode nagubajo in ovenejo. Take jagode vsebujejo malo sladkorja in veliko kisline, kar vpliva na kakovost in količino pridelka.
Na močnejši pojav odmiranja pecljev vplivajo nepravilnosti v preskrbi z vodo oziroma naglo menjavanje suše in moče. Na pojav bolezni vpliva tudi rastna sposobnost posameznih mladic, oskrba tal in gnojenje.

Pravega škropiva proti tej bolezni še vedno ne poznamo. Do neke mere lahko bolezen preprečimo tako, da grozdje škropimo z 0,5 % raztopino magnezijevega in 0,5 % raztopino kalcijevega klorida. Prvič škropimo, ko se jagode pričnejo mehčati. Škropljenje ponovimo čez 10 dni. To škropljenje moramo opraviti brez dodajanja drugih škropiv.

BLEDICA ALI KLOROZA

Bledica ali kloroza

Je pogosto obolenje vinske trte zlasti na zemljah, ki vsebujejo preveč apna ali pa na težkih, zbitih in zelo vlažnih tleh. Listi postanejo rumeni ali beli, le listne žile ostanejo zelene. Pri močnejšem pojavu listi ob robu porjavijo in se sušijo. Obolele trte hirajo in se sušijo.
Proti tej bolezni se borimo zlasti z uporabo ustreznih podlag, ki prenesejo večje količine apna. Zaradi preobilice apna v tleh namreč primanjkuje železa.
Če je bledica posledica težkih, vlažnih in nezračnih tal, jih moramo večkrat globoko obdelati ali podrahljati, da jih tako prezračimo.

ŠKODLJIVCI VINSKE TRTE

GROZDNI SUKAČ

Poznamo dve vrsti grozdnega sukača:
- pasasti grozdni sukač – CLYSIA ANBIBUELLA
- križasti grozdni sukač – LOBESIA BOTRANE

Sta pomembna škodljivca vinske trte. Oba sta majhna metuljčka, saj pasasti meri čez krila le 12 do 14 mm, križasti pa 10 do 12 mm. Pasasti je rumenkasti in ima čez sprednja krila modro rjavo pasasto progo; križasti pa ima prednja krila siva s temnimi prečnimi lisami.
Škodljive so gosenice obeh metuljčkov, ki junija objedajo cvetne brste. Gosenice pasastega sukača so rdečkasto rjave s črno glavo, križastega pa rumeno zelene, zato jim pravimo seneni črv. Drugi rod gosenic vrta rove in začrvi posamezne jagode v avgustu. Križasti grozdni sukač razvije še tretji rod, katerega gosenice septembra navrtajo jagode in jih začrvijo. Na jagodah najdemo značilne luknjice, ki so obdane z belimi nitkami in izmečki gosenic.
Čeprav drugi rod ni tako množičen kot prvi, pa je lahko škoda mnogo večja. Navrtane jagode napade še siva grozdna plesen, ki še poveča škodo. To se zgodi v deževnih poletjih in jesenih, v sušnih obdobjih pa se navrtane jagode posušijo.

Škropiti začnemo takoj, ko opazimo prve zapredke na kabernikih. S škropivom dobro poškropimo kabernike. Vsekakor ne škropimo na pamet, ampak že konec maja in v začetku junija večkrat temeljito pregledamo vinograd. Pri tem moramo zelo natančno opazovati predvsem grozdiče.
Pri prvem rodu škropimo takrat, ko na 100 grozdičev najdemo 15 do 20 zapredkov. Pri drugem rodu je začetni napad zelo težko ugotoviti, poleg tega pa že zelo majhno število poškodb povzroči hude posledice zaradi pojava grozdne plesni. Zato proti drugemu rodu škropimo preventivno.

TRSNI SUKAČ
Sparganothis pileriana

Trsni sukač

Je redek škodljivec v naših vinogradih. Je metuljček in ima svetlo rumena prednja krila s tremi rdečkasto rjavimi prečnimi pasovi. Njihove zelenkaste gosenice s črno glavo, ki merijo v dolžino okoli 3 cm, objedajo spomladi mlade komaj odgnale lističe in jih prepredajo s tankimi, belimi nitkami. Lotevajo se tudi večjih lističev in mladih poganjkov in kabernikov. Gosenica trsnega sukača prezimi v zapredku pod staro skorjo.
Kjer se škodljivec pogosto pojavi, je potrebno opraviti zimsko ali predpomladansko škropljenje tako, da uničimo prezimujoče gosenice. če pa se pojavi gosenica na listih, pa škropimo z enim izmed insekticidov.

ZEMLJEMERKA

Zemljemerka

Boarmia gemmaria
Je metulj, katerega gosenice spomladi objedajo brste in mlade lističe, včasih tako, da se iz brstov ne razvijejo poganjki. Gosenice so sivo rjave barve in merijo v dolžino 5-8 cm. Pritisnejo se ob rozgo ali pa dvignejo prednji del telesa pokonci in jih težko opazimo. Gosenice se pojavijo že jeseni, vendar takrat ne delajo posebne škode. Škodo delajo spomladi, potem ko so prezimile. Prezimijo za trsno skorjo.

Škropimo, ko prične trta brsteti in sicer z enakimi pripravki kot za grozdnega sukača.

TRTAR

Trtar

Byctiscus betulae

Trtar je hrošček svetlikajoče se, modro zelenkaste ali bakreno rdeče barve. Dolg je od 6-9 mm, z rilčkom na glavi. Samica hroščka nagrize peclje listov, ovele liste pa značilno zvije v obliki cigare in vanjo zloži jajčeca. Škodljivi so le hrošči, ki objedajo listje.
Škropimo le v primeru, da se trtar pojavi v večji meri, sicer pa potrgamo zvite liste in jih sežigamo.

JAJČASTI RILČKARJI

Otiorrhynchus

So temno sivi ali rjavkasti, okoli 1 cm dolgi hroščki s kratkim, širokim rilčkom in zakrnelimi krili. Pri nas živi več sorodnih vrst (črni, lucernin, brazasti), ki delajo podobno škodo kot jajčasti rilčkar. Škodo dela spomladi, ko trta odganja. Takrat opazimo, da so mnoga očesa izjedena. Pozneje opazimo na spodnjih listih nepravilne izjede, ki nastanejo od roba dalje. Škodo delajo ponoči, zato jih skoraj ne najdemo.

Ob močnejšem napadu poškropimo trto z orthenom, monitorjem ali drugimi škropivi. Temeljito poškropimo tudi koreninski vrat rastlin.

ŠKRŽATI ALI CIKADE NA VINSKI TRTI

Empoasca Plavescens
Odrasli škržati so dolgi 3-3,5 mm. So zelene barve, s kratko trioglato glavo. Odrasle žuželke v toplih dneh značilno skačejo. Na vinski trti se pojavijo v prvi polovici maja, kamor pridejo iz drugih zimzelenih rastlin, kjer prezimijo. Največ škode povzročajo ličinke, ki se izležejo iz jajčec, odloženih na spodnji strani listov ob listnih žilah. Prehranjujejo se z izsesavanjem soka. Že konec junija ali v začetku julija se pojavijo odrasle žuželke prvega rodu. Ličinke tega rodu povzročijo največ škode v juliju in avgustu. Takrat se razvije drugi rod, ki pa povzroča škodo še v septembru. Zaradi zbadanja v listnih žilah se le te najprej razbarvajo, robovi listov pa se zavijejo navzdol. če se število škržatov veča, se pri belih sortah listi razbarvajo in rumenijo, pri rdečih pa značilno pordečijo. Močno poškodovano listje ne more asimilirati, zato se zmanjša količina sladkorja v grozdju; zmanjša pa se tudi količina pridelka.

Zatiranje škodljivcev je bolj težavno. Pregledati moramo vsaj 100 listov in kadar najdemo ličinke na več kot polovici moramo škropiti. Prvo škropljenje opravimo proti koncu junija ali v prvi polovici julija. Po potrebi še enkrat škropimo konec julija.

TRSNA UŠ ALI FILOKSERA

Trsna uš – Viteus vitifoliae

Trsna uš je včasih povzročala veliko škode na koreninah evropske trte. Odkar cepimo evropsko trto na ameriške podlage, ni več nevaren škodljivec. Trsna uš se pojavlja v večjem številu le na listju ameriške trte. Na spodnji strani listov se pojavijo okroglaste šiške, ki so na zgornji strani odprte in obdane z dlačicami ter se rdečkasto obarvajo.

Ker uši prezimijo v obliki zimskih jajčec, poškropimo matičnjake ameriških trt in hibridne trte v času napenjanja očes. Po potrebi škropimo ob pojavu prvih šišk na listih.

RDEČA SADNA PRŠICA

Panonychus ulmi

Pršica je postala v zadnjih letih precej nevaren škodljivec vinske trte. Vinogradniki in sadjarji jo imenujejo tudi rdeči pajek. Rdeča sadna pršica je majhna s prostim očesom še komaj vidna pršica rdeče barve. Prezimi kot jajčece na dvoletnem in starejšem lesu, ali pa tudi na enoletnem lesu zlasti okoli očes. Spomladi se izležejo ličinke 0,15 mm velike, rdeče barve in napadajo prve lističe ter jih izsesavajo. Lističi se značilno gubajo, rumenijo, na njih pa se pojavijo vijoličasto črnkaste pegice. Posamezni lističi rjavijo in se sušijo. Pozneje trta napad rdeče sadne pršice zaradi bujne rasti premaga. Včasih pa se pojavi škoda tudi poleti, ko dobijo listi rumenkasto sivo barvo. Rdeča sadna pršica na leto razvije šest rodov.

Za zatiraje tega škodljivca je važno, da pravočasno opazimo prvi napad. Najprimernejši čas za zatiranje je takrat, ko so poganjki dolgi 5 do 10 cm. Če ugotovimo, da se je poleti pršica spet začela pojavljati, moramo v drugi polovici julija ali v začetku avgusta ponovno škropiti. Ko pa že v zimskem očesu opazimo veliko zimskih jajčec na rozgah, je primerno, da opravimo predpomladansko škropljenje.

TRSNA LISTNA PRŠICA ŠIŠKARICA

Eriophyes vitis

Trsna listna pršica ali erinoza na listih vinske trte povzroča značilne izbokline na zgornji strani. Šiške so svetlo zelene barve, pozneje pa pordečijo. Na spodnji strani listov opazimo na šiškah goste bele dlačice, ki pozneje potemnijo. Ob močnejšem napadu pridejo pršice tudi na kabernike. Pršice prezimijo v očesih pod luskolisti. Listne pršice opazimo šele maja ali v začetku junija. Včasih se pojavijo tudi poleti.
Pršico zatiramo le po potrebi. Ker ne vemo, ali se bo pršica sploh pojavila, pošljemo vzorec odrezanih rozg v pregled strokovnjakom. Po potrebiškropimo v času, ko se iz očesa pokaže volna.

TRSNA KODRAVOST

Phyllocoptes vitis

Trsna kodravost ali akarinoza je ime za obolenje, ne pa za škodljivca, ki to obolenje povzroča. Škodljivec je majhna, 0,15 mm dolga pršica, ki je svetla in prozorna in je ne vidimo s prostim očesom. Pršice prezimijo pod luskolisti v skorji ali v očesih. Ko trta spomladi odganja, se pršice naselijo na čisto mladih listih in sesajo sokove, pri tem pa izločajo strup. Zato mnoga očesa zelo slabo ali pa sploh ne odženejo.
Škropimo tedaj, ko prično očesa odganjati.